Document 18
Ref. Ares(2020)3092549 - 15/06/2020
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.1.2019
C(2019) 724 final
OUT OF SCOPE
Slovenija
SKLEP EVROPSKE KOMISIJE V SKLADU S ČLENOM 4 IZVEDBENIH PRAVIL K UREDBI (ES)
ŠT. 1049/20011
Zadeva:
Vaše potrdilne prošnje za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo
(ES) št. 1049/2001 – GESTDEM 2018/3674, 2018/3453 in 2018/3667
Spoštovani gospod
,
pišem vam v zvezi z vašima elektronskima sporočiloma z dne 8. avgusta in dne
18. avgusta 2018, evidentiranima 8. oz. 20. avgusta 2018, s katerima ste vložili tri
potrdilne prošnje v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti
do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije2 (v nadaljnjem besedilu:
Uredba št. 1049/2001). Za zamudo pri odgovoru na vaše prošnje se vam opravičujem.
1.
PREDMET VAŠIH PROŠENJ
V začetni prošnji z dne 26. junija 2018 ste zaprosili za dostop do „dokumenta Komisije,
ki se nanaša na poslano pismo Slovenije Evropski komisiji v povezavi s tožbo proti
Hrvaški zaradi [domnevnega] nespoštovanja arbitražne razsodbe“, [ki jo
je 29. junija 2017 izdalo Stalno arbitražno sodišče v sporu o poteku morske in kopenske
meje med državama3].
Sklicevali ste se tudi pravno mnenje Evropske komisije o tem pismu in zaprosili za
dostop do njega ter do kakršnih koli dokumentov („pisem, zaznamkov, mnenj itd.“)
Evropske komisije ali „z njo povezanih enot“ v povezavi s to zadevo.
1
UL L 345, 29.12.2001, str. 94.
2
UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
3
https://pcacases.com/web/sendAttach/2175.
Evropska komisija, 1049 Bruselj, BELGIJA – Telefon: +32 22991111.
Ker so zahtevani dokumenti povezani z zadevo, ki vsebinsko spada v pristojnost različnih
služb Evropske komisije, so bile vaše prošnje dodeljene ustreznim generalnim
direktoratom in službam4, da bi jo ti obravnavali in dali (ločene) odgovore.
(Takratni) direktorat C Generalnega sekretariata „Boljše pravno urejanje in delovni
program“ vas je v svojem prvotnem odgovoru na začetno prošnjo,
podanem 6. avgusta 2018,
obvestil,
da
se
dostop
do
pisma,
ki
ga
je
Slovenija 16. marca 2018 poslala Evropski komisiji v povezavi s pritožbo na podlagi
člena 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja
navedene arbitražne razsodbe, zavrne. Dostop je bil zavrnjen na podlagi izjem,
opredeljenih v tretji alinei člena 4(2) (varstvo namena preiskav), členu 4(1)(b) (varstvo
zasebnosti in integritete posameznika) ter členu 4(3) (varstvo postopka odločanja)
Uredbe št. 1049/2001.
Pravna služba je v svojem prvotnem odgovoru na začetno prošnjo,
podanem 30. julija 2018, opredelila dva dokumenta, ki sta predmet vaše prošnje:
- pravno mnenje z dne 11. oktobra 2017, naslovljeno na generalnega direktorja za
pomorske
zadeve
in
ribištvo,
Ares(2017)4970138
(v
nadaljnjem
besedilu: dokument 1);
- pravno mnenje z dne 14. maja 2018, naslovljeno na vodjo kabineta predsednika
Evropske komisije, Ares(2018)2492481 (v nadaljnjem besedilu: dokument 2).
Pravna služba je zavrnila dostop na podlagi izjem iz druge alinee člena 4(2) (varstvo
pravnih nasvetov in sodnih postopkov) ter tretje alinee člena 4(2) (varstvo namena
preiskav).
Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo je v svojem prvotnem odgovoru na
začetno prošnjo, podanem 7. avgusta 2018, zavrnil dostop do več kot 180 dokumentov na
podlagi dveh zgoraj navedenih izjem.
Po ponovni preučitvi dokumentov, opredeljenih v prvotnem odgovoru Generalnega
direktorata za ribištvo in pomorske zadeve na začetno prošnjo, smo ugotovili, da so
dokumenti, ki vsebujejo ali se sklicujejo na stališče/mnenje služb Evropske komisije o
različnih vidikih spora med Slovenijo in Hrvaško ter so tako predmeti vaših potrdilnih
prošenj, naslednji:
- obvestilo k spisu Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve z dne
5. marca 2018, Ares(2018)1220308 (v nadaljnjem besedilu: dokument 3);
4 Generalni sekretariat, takratni Direktorat C (GESTDEM 2018/3667), pravna služba (GESTDEM
2018/3453) ter Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo (GESTDEM 2018/3674).
2
- obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve, naslovljeno
na kabinet komisarja Velle, z dne 24. januarja 2018 Ares(2018)418039 (v
nadaljnjem besedilu: dokument 4);
- notranje obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve z dne
4. decembra 2017, Ares(2017)5921145 (v nadaljnjem besedilu: dokument 5);
- obvestilo k spisu o srečanju med komisarjem Vello in hrvaškim
podpredsednikom vlade z dne 22. novembra 2017, Ares(2017)5699409 (v
nadaljnjem besedilu: dokument 6);
- obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve, naslovljeno
na pravno službo, z dne 3. oktobra 2017, Ares(2017)4812451 (v nadaljnjem
besedilu: dokument 7).
Drugi dokumenti, katerih vir je Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve,
ki so bili opredeljeni v začetni fazi, sami po sebi ne vsebujejo mnenja ali stališča
glede vprašanj, ki so jih slovenski organi izpostavil v pismu v povezavi s pritožbo
zoper Hrvaško, temveč zagotavljajo pregled učinka spora na več odprtih zadev, ki jih
po arbitražni razsodbi obravnava Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve.
Ta obvestila opisujejo različne notranje korake in pristope, ki so bili ali bodo sprejeti
v zvezi z različnimi zadevami, na katere lahko spor tako ali drugače vpliva. Zato ti
dokumenti niso predmet vaših potrdilnih prošenj in niso del tega ponovnega pregleda.
Poleg zgoraj navedenih dokumentov se prvotni odgovor Generalnega sekretariata na
začetno prošnjo nanaša na pismo, ki so ga slovenski organi poslali Evropski komisiji,
ter tudi na dokumente, ki so del postopka zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki ga je
Slovenija začela zoper Hrvaško, kot sledi:
- pismo Stalnega predstavništva Republike Slovenije z dne 16. marca 2018, ki
vsebuje pritožbo, poslano Evropski komisiji na podlagi člena 259 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: dokument 8);
- potrdilo o prejemu te pritožbe, datirano 22. marec 2018, ki ga je generalni
sekretar poslal Stalnemu predstavništvu Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: dokument 9).
Zato ta potrdilni sklep zajema oceno devetih zgoraj navedenih dokumentov.
2.
OCENA IN ZAKLJUČKI NA PODLAGI UREDBE ŠT. 1049/2001
Pri ocenjevanju posamezne potrdilne prošnje za dostop do dokumentov, vložene na
podlagi Uredbe št. 1049/2001, Generalni sekretariat ponovno pregleda odgovore
zadevnih generalnih direktoratov na začetno prošnjo.
3
Na podlagi tega ponovnega pregleda vas žal obveščam, da moram potrditi prvotne
odločitve pravne službe, (takratnega) Direktorata C Generalnega sekretariata ter
Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo glede zavrnitve dostopa do
dokumentov, ki se nanašajo na upravni spis o sporu med Slovenijo in Hrvaško, na
podlagi izjem iz tretje alinee člena 4(2) (varstvo namena preiskav) in druge alinee
člena 4(2) (varstvo pravnih nasvetov in sodnih postopkov) Uredbe št. 1049/2001, in sicer
iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
2.1. Varstvo namena preiskav
Tretja alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 določa, da „[i]nstitucije zavrnejo dostop do
dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo […] namena inšpekcij, preiskav in
revizij“.
V zvezi z vašimi prošnjami za dostop do stališč Evropske komisije glede zadevnega
spora med Slovenijo in Hrvaško vas obveščamo, da je vseh devet zgoraj navedenih
dokumentov del upravnega spisa v tožbi Slovenije zoper Hrvaško, ki je bila vložena pred
Sodiščem Evropske unije (zadeva C-457/18).
Slovenija je 16. marca 2018 zadevo predložila Evropski komisiji na podlagi člena 259
Pogodbe o delovanju Evropske unije, ker je menila, da Hrvaška ne izpolnjuje svojih
obveznosti po pravu EU, med katerimi so tudi obveznosti v okviru skupne ribiške
politike.
V skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije sta imeli Slovenija in
Hrvaška možnost, da ustno in pisno predložita svoje pripombe.
Pogodba je s členom 259 določila postopek preiskave, ki je alternativen postopku iz
člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 259 vsaki državi članici omogoča
začetek postopka zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Posledično postopek zaradi
neizpolnjevanja obveznosti, začet na podlagi člena 258, in postopek, začet na podlagi
člena 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahtevata enako raven varstva v skladu s
pravnim redom Unije.
Zato je treba varstvo preiskav v okviru postopkov zaradi neizpolnjevanja obveznosti, kot
je opredeljeno v tretji alinei člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 in kot ga priznava Sodišče
Evropske unije, uporabiti tudi za postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki poteka v
skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ni namreč samo postopek na
podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije tisti, s katerim se zadevno državo
članico skuša spodbuditi, da prostovoljno izpolni obveznosti iz Pogodbe, temveč ima
enak namen tudi postopek, ki ga država članica začne na podlagi člena 259 Pogodbe. Iz
tega izhaja, da je treba razprave pred Evropsko komisijo voditi v enakem duhu zaupnosti
kot druge tekoče preiskave, da bi lahko našli sporazumno rešitev.
Poleg tega je Splošno sodišče v nedavni sodbi v zadevi Spirlea priznalo pomen ohranitve
„vzajemn[ega] zaupanj[a] med Komisijo in zadevno državo članico, ki jima omogoča
vzpostavitev postopka pogajanj in kompromisa z namenom sporazumne rešitve spora, ne
4
da bi bilo treba začeti postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258
Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bi lahko privedel do morebitne vložitve tožbe
pred Sodiščem“5.
Splošno sodišče je ugotovilo, da „zaupnost, ki jo imajo države članice pravico
pričakovati od Komisije v takih primerih, upravičuje, na podlagi varstva javnega interesa,
zavrnitev dostopa do dokumentov o preiskavah, ki bi lahko vodile do postopka zaradi
neizpolnitve obveznosti tudi po preteku določenega časovnega obdobja po zaključku teh
preiskav“6.
Ta zahteva po zaupnosti ostane celo po tem, ko je bila zadeva predložena Sodišču, „ker
ni mogoče izključiti, da se lahko pogajanja med Komisijo in zadevno državo članico o
tem, da se ta prostovoljno uskladi z zahtevami iz Pogodbe, nadaljujejo med sodnim
postopkom in vse do izreka sodbe Sodišča“7.
Zato menim, da se splošna domneva nerazkritja, ki se uporablja za postopke zaradi
neizpolnjevanja obveznosti, ki potekajo na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, kakor jo priznava Sodišče Evropske unije, uporablja tudi za postopke
zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki potekajo na podlagi člena 259 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, ki vsaki državi članici omogoča začetek postopka zaradi neizpolnjevanja
obveznosti.
V obravnavani zadevi Evropska komisija ni sprejela obrazloženega mnenja. Ker pa je
Slovenija pred Sodiščem vložila tožbo v zadevi C-457/18, velja zahteva po zaupnosti do
izreka sodbe Sodišča.
V teh okoliščinah obstaja stvarno in nehipotetično tveganje, da bi zgodnje razkritje
dokumentov, ki so del upravnega spisa v zgoraj navedenem postopku zaradi
neizpolnjevanja obveznosti, negativno vplivalo na kakršen koli nadaljnji dialog med
Evropsko komisijo in zadevnima državama članicama. Da bi Evropska komisija lahko
opravljala svoje naloge, mora med njo in zadevnima državama članicama obstajati
ozračje medsebojnega zaupanja v vseh različnih fazah postopkov, dokler se zadeva
dokončno ne zaključi.
Zato mora Evropska komisija na podlagi tretje alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001
zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov, ki so del spisa v postopku zaradi
neizpolnjevanja obveznosti, ki ga je Slovenija začela zaradi spora s Hrvaško.
5 Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2014 v zadevi T-306/12,
Darius Nicolai Spirlea in
Mihaela Spirlea proti Komisiji, ECLI:EU:T:2014:816, točka 57, potrjena s Sodbo Sodišča z dne
11. maja 2017, Kraljevina Švedska proti Evropski komisiji, ECLI:EU:C:2017:356.
6 Sodba Splošnega sodišča z dne 5. marca 1997 v zadevi T-105/95,
WWF proti Komisiji, ECLI:EU:T:
1997:26, točka 63.
7 Sodba Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2001 v zadevi T-191/99,
Petrie in drugi proti Komisiji,
ECLI:EU:T:2001:284, točka 68.
5
2.2. Varstvo pravnih nasvetov
Na podlagi Uredbe št. 1049/2001 se dostop lahko zavrne, če bi razkritje dokumentov
oslabilo varstvo pravnih nasvetov iz druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
Dokument 1 je pripravila pravna služba, ki jo je Generalni direktorat za ribištvo in
pomorske zadeve zaprosil za mnenje glede arbitražne razsodbe v zvezi s sporom med
Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Mnenje pravne službe vsebuje pravno oceno
učinka zadevne arbitražne razsodbe na uporabo režima recipročnega dostopa do
teritorialnih voda v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1380/20138, ki je eno od
vprašanj, ki jih je Slovenija izpostavila v svoji pritožbi na podlagi člena 259 Pogodbe o
delovanju Evropske unije.
Dokument 2 vsebuje pravno mnenje pravne službe, naslovljeno na vodjo kabineta
predsednika Evropske komisije. Pripravljen je bil na podlagi ustnega zaslišanja v
postopku na podlagi člena 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije in vsebuje analizo
pravne službe v zvezi z navedbami, predloženimi v sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Podrobneje analizira ustna in pisna stališča, ki sta jih obe državi članici izrazili v okviru
preiskave v skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter stališča
notranjih posvetovanj med službami Evropske komisije.
Navedena dokumenta, ki sta pravni mnenji, vsebujeta oceno pravne službe v zvezi z
vprašanji, ki so predmet zadeve v postopku pred sodiščem, in sta zato prav tako povezana
s tekočim sodnim postopkom.
Dokumenti 3, 5, 6 in 7 prav tako delno vsebujejo pravna mnenja:
Dokument 3 je obvestilo k spisu, v katerem Generalni direktorat za pomorstvo in
ribištvo zavzema stališče glede implementacije arbitražne razsodbe (na podlagi
mnenja, ki ga je v svojem obvestilu predložila pravna služba) in nato podaja
pregled razvoja dogodkov pri vprašanjih, ki so del pritožbe, ki jo je Slovenija
vložila v skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določa
stališče Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve glede morebitne
kršitve Uredbe št. 1224/20099. Obvestilo se sklicuje tudi na nekatere dokumente
in informacije, ki sta jih poslali Slovenija in Hrvaška.
Dokument 5 je interno obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske
zadeve, v katerem je kot izhodišče navedeno jasno stališče glede implementacije
arbitražne razsodbe v zvezi z recipročnim dostopom do teritorialnih voda, oprto
na razlago, ki jo je zagotovila pravna služba v svojem obvestilu Generalnemu
8 Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški
politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb
Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES.
9 Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema
Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES)
št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES)
št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES)
št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES)
št. 1966/2006.
6
direktoratu za ribištvo in pomorske zadeve, in v katerem so stališča posameznih
držav članic pojasnjena in ocenjena s pravnega vidika. To obvestilo vključuje
različne vidike, navedene v pritožbi, ki jo je Slovenija vložila v skladu s členom
259 Pogodbe o delovanju Evropske unije (dostop do voda, izvajanje Uredbe
št. 1224/2009 in Uredbe št. 1005/200810), ter podaja pregled možnih pravnih
posledic in scenarijev, ki jih je treba upoštevati v primeru nespoštovanja skupne
ribiške politike.
Dokument 6 je interno obvestilo, ki vsebuje zapisnik srečanja med komisarjem
Vello in hrvaškim podpredsednikom vlade. Prvo vprašanje v tem obvestilu je
zunaj obsega prošnje. Drugo vprašanje se dejansko nanaša na mejni spor, pri
katerem se je ponovno razpravljalo o recipročnem dostopu do teritorialnih voda.
V tem pogledu je v obvestilu jasno odraženo mnenje Hrvaške, kot tudi mnenje, ki
ga je pravna služba v predložila Generalnemu direktoratu za ribištvo in pomorske
zadeve11 o istem vprašanju recipročnega dostopa do teritorialnih voda, ki je eden
od vidikov pritožbe, ki jo je Slovenija vložila v skladu s členom 259 Pogodbe o
delovanju Evropske unije.
Dokument 7 je obvestilo, s katerim Generalni direktorat za pomorske zadeve in
ribištvo zaproša pravno službo za mnenje o implementaciji arbitražne razsodbe v
zvezi z več določbami Uredbe št. 1380/2013 (zlasti tistimi, ki se nanašajo na
recipročni dostop do teritorialnih voda vsake države članice) in hkrati podaja
svojo pravno oceno glede tega vprašanja. Tako to obvestilo vsebuje pravno
mnenje Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo.
Na tej stopnji bi razkritje zgoraj navedenih dokumentov pomenilo, da postanejo javno
dostopna notranja pravna mnenja o zelo občutljivih vprašanjih, ki so zdaj predmet
pravdnega postopka. Poleg tega bi v tem trenutku lahko razkritje zadevnih dokumentov
javnosti oslabilo stališče Evropske komisije v tej fazi postopka zaradi neizpolnjevanja
obveznosti in bi resno vplivalo na njeno zmožnost, da posreduje v tej in prihodnjih
podobnih zadevah.
Zato verjetnost, da bo varovani interes ogrožen, če bi bili ti dokumenti v celoti razkriti, ni
hipotetična, ampak stvarna in oprijemljiva.
Kot je ugotovilo Sodišče, je treba izjemo, ki se nanaša na varstvo pravnih nasvetov,
razlagati tako, da je njen namen varovati interes institucije, da zahteva pravne nasvete in
prejme odkrite, objektivne in popolne nasvete12.
10 Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za
preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za
njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES)
št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999.
11 V dokumentu 1.
12 Sodba Sodišča z dne 1. julija 2008 v združenih zadevah C-39/05 P in C-52/05 P, K
raljevina Švedska in
Maurizio Turco proti Svetu, ECLI:EU:C:2008:374, točka 42.
7
Zato na podlagi druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 ni mogoče odobriti dostopa
do dokumentov 1, 2 in 7 ter delov dokumentov 3, 5 in 6, ki vsebujejo pravne nasvete.
2.3. Varstvo sodnih postopkov
Druga alinea člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 določa, da „[i]nstitucije zavrnejo
dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo [...] sodnih postopkov [...], razen
če ne prevlada javni interes za razkritje.“
Vprašanja, obravnavana v zahtevanih dokumentih, so zdaj predmet spora, ki ga je
Slovenija začela pred Sodiščem (zadeva C-457/18).
Slovenija je pred Sodiščem vložila tožbo proti Hrvaški, ker naj bi slednja ne bila
pripravljena implementirati arbitražne razsodbe, zato so vprašanja, obravnavana v
dokumentih 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8, upoštevna tudi za postopek, ki teče pred Sodiščem, saj
vsebujejo informacije, ki so tesno povezane s pravnimi vidiki tekočega sodnega
postopka.
- Dokument 413 je obvestilo na podlagi sestanka zadevnih generalnih direktorjev s
kabinetom prvega podpredsednika Timmermansa. Vsebuje opis razvoja
dogodkov na terenu in stikov Generalnega direktorata za pomorske zadeve in
ribištvo s pristojnimi organi Slovenije in Hrvaške ter predstavitev morebitnih
spodbud, ki bi se lahko uporabile v okviru implementacije razsodbe, dokler
Evropska komisija ne sprejme uradnega stališča v zvezi s sporom.
- Dokument 8 vsebuje pritožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja zgoraj
navedene arbitražne razsodbe in je podlaga za tožbo pred Sodiščem v zadevi C-
457/18.
Splošno sodišče je namreč ugotovilo, da „[p]otreba po zagotovitvi enakosti orožij pri
sodišču [...] ne utemeljuje le varstva dokumentov, ki so izdelani zgolj za posamezni spor,
kot so vloge, temveč tudi dokumentov, katerih razkritje bi lahko v okviru posameznega
spora oslabilo zadevno enakost, ki izhaja iz pojma poštenega sojenja“14.
Namen izjeme, ki se nanaša na varstvo sodnih postopkov, je zaščititi integriteto tekočih
postopkov in zagotoviti nemoten potek pravnega postopka ter ohranjati neodvisnost
evropskih institucij pri njihovih stikih s Sodiščem evropske unije. V tem pogledu lahko
Evropska komisija, čeprav ni podala obrazloženega mnenja v trimesečnem roku iz
člena 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije, razmisli o vložitvi predloga za
intervencijo v zadevi C-457/18 v skladu s členom 40 Statuta Sodišča Evropske unije.
13 Glede vsebine dokumentov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 glejte ustrezne opise v točki 2.2 zgoraj.
14 Sodba z dne 15. septembra 2016 v zadevi T-796/14,
Philip Morris Ltd proti Komisiji,
ECLI:EU:T:2016:483, točka 88.
8
Če bi se na tej stopnji zahtevani dokumenti razkrili javnosti, bi razkritje resno ogrozilo
stališče Evropske komisije in posledično tudi integriteto tekočih sodnih postopkov.
Zato menim, da je treba v tem trenutku ohraniti zaupnost vsebine dokumentov 1, 2 in 7
ter delov dokumentov 3, 5 in 6, ki vsebujejo pravna mnenja, upoštevna za postopek, ki
teče pred Sodiščem15. Poleg tega morajo biti deli dokumentov 2, 3, 4, 5, 6 ter dokument
8, ki se nanašajo na mnenja in informacije, ki sta jih v zvezi s sporom poslali Slovenija
ali Hrvaška, zaščiteni na podlagi sodne prakse o nemotenem poteku sodnih razprav in
enakosti orožij v tekočih sodnih postopkih.
3.
ZAVRNITEV DELNEGA DOSTOPA
V skladu s členom 4(6) Uredbe št. 1049/2001 sem proučil možnost odobritve delnega
dostopa do zahtevanih dokumentov. Vendar, kot je navedlo Sodišče16, kadar se na
zahtevane dokumente nanaša splošna domneva o nerazkritju, za takšne dokumente ne
velja obveznost razkritja njihove vsebine v celoti ali v delu.
Zato delni dostop ni mogoč, saj so zahtevani dokumenti v celoti zajeti z navajano izjemo
iz tretje alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 v zvezi s pravico do dostopa javnosti.
4.
NEOBSTOJ PREVLADUJOČEGA JAVNEGA INTERESA ZA RAZKRITJE
Izjema, določena v členu 4(2) Uredbe št. 1049/2001, se mora opustiti, če prevlada javni
interes za razkritje dokumenta. Takšen interes mora biti javen in mora prevladati nad
škodo, ki bi jo povzročilo razkritje, kar v tem primeru pomeni, da mora prevladati nad
interesi, ki so zaščiteni na podlagi tretje alinee člena 4(2) in druge alinee člena 4(2)
Uredbe št. 1049/2001.
V vaših potrdilnih prošnjah se sklicujete na interes medijev in ljudi v Sloveniji, da se
seznanijo z razlogi, na katerih temeljijo notranji dokumenti Evropske komisije. Med
drugim navajate naknadni zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu med
Slovenijo in Hrvaško, ki je potekal 6. junija 2010 in ki po vašem mnenju dokazuje, kako
pomembno – v najširšem smislu – je to vprašanje za slovensko javnost.
V skladu s sodno prakso Sodišča splošne trditve, kot je ta, da imajo državljani pravico
biti obveščeni, ne morejo dokazati obstoja prevladujočega javnega interesa17. S takimi
splošnimi trditvami zato ni mogoče dokazati, da sta načeli preglednosti in demokracije v
obravnavani zadevi posebej pomembni, zaradi česar bi lahko prevladali nad razlogi za
zavrnitev celovitega razkritja spornih dokumentov.
Na podlagi elementov, ki jih imam na voljo, tudi nisem mogel ugotoviti obstoja
nobenega prevladujočega javnega interesa za razkritje zadevnih dokumentov.
15 Sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016 v zadevi T-796/14, navedena zgoraj, točka 97.
16 Sodba Sodišča z dne 28. junija 2012 v zadevi C-404/10 P,
Komisija proti Éditions Odile Jacob,
ECLI:EU:C:2012:393, točka 133.
17 Sodba z dne 16. julija 2015 v zadevi C-612/13 P,
ClientEarth proti Komisiji, ECLI: EU:C:2015:486,
točki 91 in 93.
9
Menim, da v tem posebnem primeru javnemu interesu bolje služi zaščita ozračja
vzajemnega zaupanja med Evropsko komisijo in državama članicama, ki sta vpleteni v
postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti in sodni postopek.
Zato menim, da v tem primeru ni prevladujočega javnega interesa, ki bi prevladal nad
javnim interesom varstva sodnih postopkov in pravnih nasvetov ter namena preiskav,
zaščitenim z drugo in tretjo alineo člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.
5.
PRAVNA SREDSTVA
Na koncu vas seznanjam s pravnimi sredstvi, ki so na voljo v zvezi s tem sklepom.
Začnete lahko postopek pred Splošnim sodiščem ali pa vložite pritožbo pri Evropskem
varuhu človekovih pravic pod pogoji, določenimi v členu 263 oziroma členu 228
Pogodbe o delovanju Evropske unije.
S spoštovanjem,
Za Evropsko komisijo
Martin SELMAYR,
Generalni sekretar
10