This is an HTML version of an attachment to the Freedom of Information request 'All Commission replies to confirmatory applications in Jan-Feb 2019'.



Document 18
Ref. Ares(2020)3092549 - 15/06/2020
EVROPSKA KOMISIJA 
Bruselj, 25.1.2019 
C(2019) 724 final 
OUT OF SCOPE
Slovenija 
SKLEP EVROPSKE KOMISIJE V SKLADU S ČLENOM 4 IZVEDBENIH PRAVIL K UREDBI (ES)
ŠT. 1049/20011
Zadeva: 
Vaše potrdilne prošnje za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 
(ES) št. 1049/2001 – GESTDEM 2018/3674, 2018/3453 in 2018/3667 

Spoštovani gospod 

pišem  vam  v  zvezi  z  vašima  elektronskima  sporočiloma  z  dne  8. avgusta  in  dne 
18. avgusta  2018,  evidentiranima  8.  oz.  20.  avgusta  2018,  s  katerima  ste  vložili  tri
potrdilne  prošnje  v  skladu  s  členom 7(2)  Uredbe  (ES)  št. 1049/2001  o  dostopu  javnosti
do  dokumentov  Evropskega  parlamenta,  Sveta  in  Komisije2  (v  nadaljnjem  besedilu:
Uredba št. 1049/2001). Za zamudo pri odgovoru na vaše prošnje se vam opravičujem.
1.
PREDMET VAŠIH PROŠENJ
V začetni prošnji z dne 26. junija 2018 ste zaprosili za dostop do „dokumenta Komisije, 
ki  se  nanaša  na  poslano  pismo  Slovenije  Evropski  komisiji  v  povezavi  s  tožbo  proti 
Hrvaški  zaradi  [domnevnega]  nespoštovanja  arbitražne  razsodbe“,  [ki  jo 
je 29. junija 2017 izdalo Stalno arbitražno sodišče v sporu o poteku morske in kopenske 
meje med državama3].
Sklicevali  ste  se  tudi  pravno  mnenje  Evropske  komisije  o  tem  pismu  in  zaprosili  za 
dostop  do  njega  ter  do  kakršnih  koli  dokumentov  („pisem,  zaznamkov,  mnenj  itd.“) 
Evropske komisije ali „z njo povezanih enot“ v povezavi s to zadevo.  
1
UL L 345, 29.12.2001, str. 94. 
2
UL L 145, 31.5.2001, str. 43. 
3
https://pcacases.com/web/sendAttach/2175. 
Evropska komisija, 1049 Bruselj, BELGIJA – Telefon: +32 22991111. 

Ker so zahtevani dokumenti povezani z zadevo, ki vsebinsko spada v pristojnost različnih 
služb  Evropske  komisije,  so  bile  vaše  prošnje  dodeljene  ustreznim  generalnim 
direktoratom in službam4, da bi jo ti obravnavali in dali (ločene) odgovore.  
 
(Takratni)  direktorat  C  Generalnega  sekretariata  „Boljše  pravno  urejanje  in  delovni 
program“  vas  je  v  svojem  prvotnem  odgovoru  na  začetno  prošnjo, 
podanem 6. avgusta 2018, 
obvestil, 
da 
se 
dostop 
do 
pisma, 
ki 
ga 
je 
Slovenija 16. marca 2018  poslala  Evropski  komisiji  v  povezavi  s  pritožbo  na  podlagi 
člena  259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije  proti  Hrvaški  zaradi  nespoštovanja 
navedene  arbitražne  razsodbe,  zavrne.  Dostop  je  bil  zavrnjen  na  podlagi  izjem, 
opredeljenih v tretji alinei člena 4(2) (varstvo namena preiskav), členu 4(1)(b) (varstvo 
zasebnosti  in  integritete  posameznika)  ter  členu  4(3)  (varstvo  postopka  odločanja) 
Uredbe št. 1049/2001.  
 
Pravna  služba  je  v  svojem  prvotnem  odgovoru  na  začetno  prošnjo, 
podanem 30. julija 2018, opredelila dva dokumenta, ki sta predmet vaše prošnje:  
 
-  pravno mnenje z dne 11. oktobra 2017, naslovljeno na generalnega direktorja za 
pomorske 
zadeve 
in 
ribištvo, 
Ares(2017)4970138 
(v 
nadaljnjem 
besedilu: dokument 1); 
 
-  pravno mnenje z dne 14. maja 2018, naslovljeno na vodjo kabineta predsednika 
Evropske komisije, Ares(2018)2492481 (v nadaljnjem besedilu: dokument 2). 
 
Pravna  služba  je  zavrnila  dostop  na  podlagi  izjem  iz  druge  alinee  člena  4(2)  (varstvo 
pravnih  nasvetov  in  sodnih  postopkov)  ter  tretje  alinee  člena  4(2)  (varstvo  namena 
preiskav). 
 
Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo je v svojem prvotnem odgovoru na 
začetno prošnjo, podanem 7. avgusta 2018, zavrnil dostop do več kot 180 dokumentov na 
podlagi dveh zgoraj navedenih izjem.  
 
Po  ponovni  preučitvi  dokumentov,  opredeljenih  v  prvotnem  odgovoru  Generalnega 
direktorata  za  ribištvo  in  pomorske  zadeve  na  začetno  prošnjo,  smo  ugotovili,  da  so 
dokumenti,  ki  vsebujejo  ali  se  sklicujejo  na  stališče/mnenje  služb  Evropske  komisije  o 
različnih  vidikih  spora med  Slovenijo  in  Hrvaško  ter  so  tako  predmeti  vaših  potrdilnih 
prošenj, naslednji: 
 
-  obvestilo k spisu Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve z dne 
5. marca 2018, Ares(2018)1220308 (v nadaljnjem besedilu: dokument 3); 
 
                                                 
4   Generalni  sekretariat,  takratni  Direktorat  C  (GESTDEM  2018/3667),  pravna  služba  (GESTDEM 
2018/3453) ter Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo (GESTDEM 2018/3674).  


-  obvestilo  Generalnega  direktorata  za  ribištvo  in  pomorske  zadeve,  naslovljeno 
na  kabinet  komisarja  Velle,  z  dne  24. januarja 2018  Ares(2018)418039  (v 
nadaljnjem besedilu: dokument 4); 
 
-  notranje obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve z dne 
4. decembra 2017, Ares(2017)5921145 (v nadaljnjem besedilu: dokument 5); 
 
-  obvestilo  k  spisu  o  srečanju  med  komisarjem  Vello  in  hrvaškim 
podpredsednikom  vlade  z  dne  22. novembra 2017,  Ares(2017)5699409  (v 
nadaljnjem besedilu: dokument 6); 
 
-  obvestilo  Generalnega  direktorata  za  ribištvo  in  pomorske  zadeve,  naslovljeno 
na  pravno  službo,  z  dne  3. oktobra  2017,  Ares(2017)4812451  (v  nadaljnjem 
besedilu: dokument 7). 
 
Drugi dokumenti, katerih vir je Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve, 
ki  so  bili  opredeljeni  v  začetni  fazi,  sami  po  sebi  ne  vsebujejo  mnenja  ali  stališča 
glede  vprašanj,  ki  so  jih  slovenski  organi  izpostavil  v  pismu  v  povezavi  s  pritožbo 
zoper Hrvaško, temveč zagotavljajo pregled učinka spora na več odprtih zadev, ki jih 
po arbitražni razsodbi obravnava Generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve. 
Ta obvestila opisujejo različne notranje korake in pristope, ki so bili ali bodo sprejeti 
v zvezi z različnimi zadevami, na katere lahko spor tako ali drugače vpliva. Zato ti 
dokumenti niso predmet vaših potrdilnih prošenj in niso del tega ponovnega pregleda. 
 
Poleg zgoraj navedenih dokumentov se prvotni odgovor Generalnega sekretariata na 
začetno prošnjo nanaša na pismo, ki so ga slovenski organi poslali Evropski komisiji, 
ter tudi na dokumente, ki so del postopka zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki ga je 
Slovenija začela zoper Hrvaško, kot sledi:  
 
-  pismo  Stalnega  predstavništva  Republike  Slovenije  z  dne  16. marca 2018,  ki 
vsebuje  pritožbo,  poslano  Evropski  komisiji  na  podlagi  člena  259  Pogodbe  o 
delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: dokument 8); 
 
-  potrdilo  o  prejemu  te  pritožbe,  datirano  22.  marec  2018,  ki  ga  je  generalni 
sekretar  poslal  Stalnemu  predstavništvu  Republike  Slovenije  (v  nadaljnjem 
besedilu: dokument 9). 
 
Zato ta potrdilni sklep zajema oceno devetih zgoraj navedenih dokumentov. 
 
2. 
OCENA IN ZAKLJUČKI NA PODLAGI UREDBE ŠT. 1049/2001 
Pri  ocenjevanju  posamezne  potrdilne  prošnje  za  dostop  do  dokumentov,  vložene  na 
podlagi  Uredbe  št. 1049/2001,  Generalni  sekretariat  ponovno  pregleda  odgovore 
zadevnih generalnih direktoratov na začetno prošnjo. 


Na  podlagi  tega  ponovnega  pregleda  vas  žal  obveščam,  da  moram  potrditi  prvotne 
odločitve  pravne  službe,  (takratnega)  Direktorata  C  Generalnega  sekretariata  ter 
Generalnega  direktorata  za  pomorske  zadeve  in  ribištvo  glede  zavrnitve  dostopa  do 
dokumentov,  ki  se  nanašajo  na  upravni  spis  o  sporu  med  Slovenijo  in  Hrvaško,  na 
podlagi  izjem  iz  tretje  alinee  člena  4(2)  (varstvo  namena  preiskav)  in  druge  alinee 
člena 4(2) (varstvo pravnih nasvetov in sodnih postopkov) Uredbe št. 1049/2001, in sicer 
iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. 
2.1.  Varstvo namena preiskav  
Tretja alinea člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 določa, da „[i]nstitucije zavrnejo dostop do 
dokumenta,  kadar  bi  razkritje  oslabilo  varstvo  […]  namena  inšpekcij,  preiskav  in 
revizij“. 
V  zvezi  z  vašimi  prošnjami  za  dostop  do  stališč  Evropske  komisije  glede  zadevnega 
spora  med  Slovenijo  in  Hrvaško  vas  obveščamo,  da  je  vseh  devet  zgoraj  navedenih 
dokumentov del upravnega spisa v tožbi Slovenije zoper Hrvaško, ki je bila vložena pred 
Sodiščem Evropske unije (zadeva C-457/18).  
Slovenija  je  16. marca  2018  zadevo  predložila  Evropski  komisiji  na  podlagi  člena 259 
Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije,  ker  je  menila,  da  Hrvaška  ne  izpolnjuje  svojih 
obveznosti  po  pravu  EU,  med  katerimi  so  tudi  obveznosti  v  okviru  skupne  ribiške 
politike. 
V  skladu  s  členom 259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije  sta  imeli  Slovenija  in 
Hrvaška možnost, da ustno in pisno predložita svoje pripombe.  
Pogodba  je  s  členom 259  določila  postopek  preiskave,  ki  je  alternativen  postopku  iz 
člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 259 vsaki državi članici omogoča 
začetek  postopka  zaradi  neizpolnjevanja  obveznosti.  Posledično  postopek  zaradi 
neizpolnjevanja  obveznosti,  začet  na  podlagi  člena  258,  in  postopek,  začet  na  podlagi 
člena 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahtevata enako raven varstva v skladu s 
pravnim redom Unije.  
Zato je treba varstvo preiskav v okviru postopkov zaradi neizpolnjevanja obveznosti, kot 
je opredeljeno v tretji alinei člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 in kot ga priznava Sodišče 
Evropske unije, uporabiti tudi za postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki poteka v 
skladu s členom 259 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ni namreč samo postopek na 
podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije tisti, s katerim se zadevno državo 
članico  skuša  spodbuditi,  da  prostovoljno  izpolni  obveznosti  iz  Pogodbe,  temveč  ima 
enak namen tudi postopek, ki ga država članica začne na podlagi člena 259 Pogodbe. Iz 
tega izhaja, da je treba razprave pred Evropsko komisijo voditi v enakem duhu zaupnosti 
kot druge tekoče preiskave, da bi lahko našli sporazumno rešitev.  
Poleg tega je Splošno sodišče v nedavni sodbi v zadevi Spirlea priznalo pomen ohranitve 
„vzajemn[ega]  zaupanj[a]  med  Komisijo  in  zadevno  državo  članico,  ki  jima  omogoča 
vzpostavitev postopka pogajanj in kompromisa z namenom sporazumne rešitve spora, ne 


da  bi  bilo  treba  začeti  postopek  zaradi  neizpolnitve  obveznosti  na  podlagi  člena  258 
Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije,  ki  bi  lahko  privedel  do  morebitne  vložitve  tožbe 
pred Sodiščem“5.  
Splošno  sodišče  je  ugotovilo,  da  „zaupnost,  ki  jo  imajo  države  članice  pravico 
pričakovati od Komisije v takih primerih, upravičuje, na podlagi varstva javnega interesa, 
zavrnitev  dostopa  do  dokumentov  o  preiskavah,  ki  bi  lahko  vodile  do  postopka  zaradi 
neizpolnitve obveznosti tudi po preteku določenega časovnega obdobja po zaključku teh 
preiskav“6. 
Ta zahteva po zaupnosti ostane celo po tem, ko je bila zadeva predložena Sodišču, „ker 
ni mogoče izključiti, da se lahko pogajanja med Komisijo in zadevno državo članico o 
tem,  da  se  ta  prostovoljno  uskladi  z  zahtevami  iz  Pogodbe,  nadaljujejo  med  sodnim 
postopkom in vse do izreka sodbe Sodišča“7. 
Zato  menim,  da  se  splošna  domneva  nerazkritja,  ki  se  uporablja  za  postopke  zaradi 
neizpolnjevanja  obveznosti,  ki  potekajo  na  podlagi  člena  258  Pogodbe  o  delovanju 
Evropske  unije,  kakor  jo  priznava  Sodišče  Evropske  unije,  uporablja  tudi  za  postopke 
zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki potekajo na podlagi člena 259 Pogodbe o delovanju 
Evropske unije, ki vsaki državi članici omogoča začetek postopka zaradi neizpolnjevanja 
obveznosti.  
V  obravnavani  zadevi  Evropska  komisija  ni  sprejela  obrazloženega  mnenja.  Ker  pa  je 
Slovenija pred Sodiščem vložila tožbo v zadevi C-457/18, velja zahteva po zaupnosti do 
izreka sodbe Sodišča.  
V  teh  okoliščinah  obstaja  stvarno  in  nehipotetično  tveganje,  da  bi  zgodnje  razkritje 
dokumentov,  ki  so  del  upravnega  spisa  v  zgoraj  navedenem  postopku  zaradi 
neizpolnjevanja  obveznosti,  negativno  vplivalo  na  kakršen  koli  nadaljnji  dialog  med 
Evropsko  komisijo  in  zadevnima  državama  članicama.  Da  bi  Evropska  komisija  lahko 
opravljala  svoje  naloge,  mora  med  njo  in  zadevnima  državama  članicama  obstajati 
ozračje  medsebojnega  zaupanja  v  vseh  različnih  fazah  postopkov,  dokler  se  zadeva 
dokončno ne zaključi.  
Zato  mora  Evropska  komisija  na  podlagi  tretje  alinee  člena  4(2)  Uredbe  št. 1049/2001 
zavrniti  dostop  do  zahtevanih  dokumentov,  ki  so  del  spisa  v  postopku  zaradi 
neizpolnjevanja obveznosti, ki ga je Slovenija začela zaradi spora s Hrvaško. 
                                                 
5   Sodba  Splošnega  sodišča  z  dne  25. septembra  2014  v  zadevi  T-306/12,  Darius  Nicolai  Spirlea  in 
Mihaela  Spirlea  proti  Komisiji,  ECLI:EU:T:2014:816,  točka  57,  potrjena  s  Sodbo  Sodišča  z  dne 
11. maja 2017, Kraljevina Švedska proti Evropski komisiji, ECLI:EU:C:2017:356. 
6   Sodba  Splošnega  sodišča  z  dne  5. marca  1997  v  zadevi  T-105/95,  WWF  proti  Komisiji,  ECLI:EU:T: 
1997:26, točka 63. 
7   Sodba Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2001 v zadevi T-191/99, Petrie in drugi proti Komisiji,  
ECLI:EU:T:2001:284, točka 68. 


2.2.  Varstvo pravnih nasvetov 
Na  podlagi  Uredbe  št. 1049/2001  se  dostop  lahko  zavrne,  če  bi  razkritje  dokumentov 
oslabilo varstvo pravnih nasvetov iz druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.  
Dokument  1  je  pripravila  pravna  služba,  ki  jo  je  Generalni  direktorat  za  ribištvo  in 
pomorske  zadeve  zaprosil  za  mnenje  glede  arbitražne  razsodbe  v  zvezi  s  sporom  med 
Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Mnenje pravne službe vsebuje pravno oceno 
učinka  zadevne  arbitražne  razsodbe  na  uporabo  režima  recipročnega  dostopa  do 
teritorialnih  voda  v  skladu  s  členom  5(2)  Uredbe  (EU)  št. 1380/20138,  ki  je  eno  od 
vprašanj, ki jih je Slovenija izpostavila v svoji pritožbi na podlagi člena 259 Pogodbe o 
delovanju Evropske unije.  
Dokument  2  vsebuje  pravno  mnenje  pravne  službe,  naslovljeno  na  vodjo  kabineta 
predsednika  Evropske  komisije.  Pripravljen  je  bil  na  podlagi  ustnega  zaslišanja  v 
postopku na podlagi  člena 259 Pogodbe o delovanju  Evropske unije in  vsebuje analizo 
pravne  službe  v  zvezi  z  navedbami,  predloženimi  v  sporu  med  Slovenijo  in  Hrvaško. 
Podrobneje analizira ustna in pisna stališča, ki sta jih obe državi članici izrazili v okviru 
preiskave  v  skladu  s  členom  259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije,  ter  stališča 
notranjih posvetovanj med službami Evropske komisije. 
Navedena  dokumenta,  ki  sta  pravni  mnenji,  vsebujeta  oceno  pravne  službe  v  zvezi  z 
vprašanji, ki so predmet zadeve v postopku pred sodiščem, in sta zato prav tako povezana 
s tekočim sodnim postopkom. 
Dokumenti 3, 5, 6 in 7 prav tako delno vsebujejo pravna mnenja:  
 
  Dokument 3 je obvestilo k spisu, v katerem Generalni direktorat za pomorstvo in 
ribištvo  zavzema  stališče  glede  implementacije  arbitražne  razsodbe  (na  podlagi 
mnenja,  ki  ga  je  v  svojem  obvestilu  predložila  pravna  služba)  in  nato  podaja 
pregled  razvoja  dogodkov  pri  vprašanjih,  ki  so  del  pritožbe,  ki  jo  je  Slovenija 
vložila  v  skladu  s  členom 259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije.  Določa 
stališče Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske zadeve glede morebitne 
kršitve Uredbe št. 1224/20099. Obvestilo se sklicuje tudi na nekatere dokumente 
in informacije, ki sta jih poslali Slovenija in Hrvaška. 
 
  Dokument 5 je interno obvestilo Generalnega direktorata za ribištvo in pomorske 
zadeve, v katerem je kot izhodišče navedeno jasno stališče glede implementacije 
arbitražne razsodbe v zvezi z recipročnim dostopom do teritorialnih voda, oprto 
na  razlago,  ki  jo  je  zagotovila  pravna  služba  v  svojem  obvestilu  Generalnemu 
                                                 
8   Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški 
politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb 
Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES. 
9   Uredba  Sveta  (ES)  št. 1224/2009  z  dne  20.  novembra  2009  o  vzpostavitvi  nadzornega  sistema 
Skupnosti  za  zagotavljanje  skladnosti  s  pravili  skupne  ribiške  politike,  o  spremembi  uredb  (ES) 
št. 847/96,  (ES)  št. 2371/2002,  (ES)  št. 811/2004,  (ES)  št. 768/2005,  (ES)  št. 2115/2005,  (ES) 
št. 2166/2005,  (ES)  št. 388/2006,  (ES)  št. 509/2007,  (ES)  št. 676/2007,  (ES)  št. 1098/2007,  (ES) 
št. 1300/2008,  (ES)  št. 1342/2008  in  razveljavitvi  uredb  (EGS)  št. 2847/93,  (ES)  št. 1627/94  in  (ES) 
št. 1966/2006. 


direktoratu za ribištvo in pomorske zadeve, in v katerem so stališča posameznih 
držav  članic  pojasnjena  in  ocenjena  s  pravnega  vidika.  To  obvestilo  vključuje 
različne vidike, navedene v pritožbi, ki jo je Slovenija vložila v skladu s členom 
259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije  (dostop  do  voda,  izvajanje  Uredbe 
št. 1224/2009  in  Uredbe  št. 1005/200810),  ter  podaja  pregled  možnih  pravnih 
posledic in scenarijev, ki jih je treba upoštevati v primeru nespoštovanja skupne 
ribiške politike. 
 
  Dokument  6  je  interno  obvestilo,  ki  vsebuje  zapisnik  srečanja  med  komisarjem 
Vello  in  hrvaškim  podpredsednikom  vlade.  Prvo  vprašanje  v  tem  obvestilu  je 
zunaj  obsega  prošnje.  Drugo  vprašanje  se  dejansko  nanaša  na  mejni  spor,  pri 
katerem se je ponovno razpravljalo o recipročnem dostopu do teritorialnih voda. 
V tem pogledu je v obvestilu jasno odraženo mnenje Hrvaške, kot tudi mnenje, ki 
ga je pravna služba v predložila Generalnemu direktoratu za ribištvo in pomorske 
zadeve11 o istem vprašanju recipročnega dostopa do teritorialnih voda, ki je eden 
od vidikov pritožbe, ki jo je Slovenija vložila v skladu s členom 259 Pogodbe o 
delovanju Evropske unije.  
 
  Dokument 7 je obvestilo, s katerim Generalni direktorat za pomorske zadeve in 
ribištvo zaproša pravno službo za mnenje o implementaciji arbitražne razsodbe v 
zvezi  z  več  določbami  Uredbe  št. 1380/2013  (zlasti  tistimi,  ki  se  nanašajo  na 
recipročni  dostop  do  teritorialnih  voda  vsake  države  članice)  in  hkrati  podaja 
svojo  pravno  oceno  glede  tega  vprašanja.  Tako  to  obvestilo  vsebuje  pravno 
mnenje Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo.  
 
Na  tej  stopnji  bi  razkritje  zgoraj  navedenih  dokumentov  pomenilo,  da  postanejo  javno 
dostopna  notranja  pravna  mnenja  o  zelo  občutljivih  vprašanjih,  ki  so  zdaj  predmet 
pravdnega postopka. Poleg tega bi v tem trenutku lahko razkritje zadevnih dokumentov 
javnosti  oslabilo  stališče  Evropske  komisije  v  tej  fazi  postopka  zaradi  neizpolnjevanja 
obveznosti  in  bi  resno  vplivalo  na  njeno  zmožnost,  da  posreduje  v  tej  in  prihodnjih 
podobnih zadevah.  
Zato verjetnost, da bo varovani interes ogrožen, če bi bili ti dokumenti v celoti razkriti, ni 
hipotetična, ampak stvarna in oprijemljiva.  
Kot  je  ugotovilo  Sodišče,  je  treba  izjemo,  ki  se  nanaša  na  varstvo  pravnih  nasvetov, 
razlagati tako, da je njen namen varovati interes institucije, da zahteva pravne nasvete in 
prejme odkrite, objektivne in popolne nasvete12. 
                                                 
10   Uredba  Sveta  (ES)  št. 1005/2008  z dne  29. septembra  2008  o vzpostavitvi  sistema  Skupnosti  za 
preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za 
njegovo  odpravljanje  in  o spremembi  uredb  (EGS)  št. 2847/93,  (ES)  št. 1936/2001  in  (ES) 
št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999. 
11   V dokumentu 1. 
12   Sodba Sodišča z dne 1. julija 2008 v združenih zadevah C-39/05 P in C-52/05 P, Kraljevina Švedska in 
Maurizio Turco proti Svetu, ECLI:EU:C:2008:374, točka 42. 


Zato na podlagi druge alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 ni mogoče odobriti dostopa 
do dokumentov 1, 2 in 7 ter delov dokumentov 3, 5 in 6, ki vsebujejo pravne nasvete.  
 
2.3.  Varstvo sodnih postopkov 
Druga  alinea  člena  4(2)  Uredbe  (ES)  št. 1049/2001  določa,  da  „[i]nstitucije  zavrnejo 
dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo [...] sodnih postopkov [...], razen 
če ne prevlada javni interes za razkritje.“ 
 
Vprašanja,  obravnavana  v  zahtevanih  dokumentih,  so  zdaj  predmet  spora,  ki  ga  je 
Slovenija začela pred Sodiščem (zadeva C-457/18).  
 
Slovenija  je  pred  Sodiščem  vložila  tožbo  proti  Hrvaški,  ker  naj  bi  slednja  ne  bila 
pripravljena  implementirati  arbitražne  razsodbe,  zato  so  vprašanja,  obravnavana  v 
dokumentih 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8, upoštevna tudi za postopek, ki teče pred Sodiščem, saj 
vsebujejo  informacije,  ki  so  tesno  povezane  s  pravnimi  vidiki  tekočega  sodnega 
postopka. 
 
-  Dokument 413 je obvestilo na podlagi sestanka zadevnih generalnih direktorjev s 
kabinetom  prvega  podpredsednika  Timmermansa.  Vsebuje  opis  razvoja 
dogodkov  na  terenu  in  stikov  Generalnega  direktorata  za  pomorske  zadeve  in 
ribištvo  s  pristojnimi  organi  Slovenije  in  Hrvaške  ter  predstavitev  morebitnih 
spodbud,  ki  bi  se  lahko  uporabile  v  okviru  implementacije  razsodbe,  dokler 
Evropska komisija ne sprejme uradnega stališča v zvezi s sporom. 
 
-  Dokument 8 vsebuje pritožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja zgoraj 
navedene arbitražne razsodbe in je podlaga za tožbo pred Sodiščem v zadevi C-
457/18. 
 
Splošno  sodišče  je  namreč  ugotovilo,  da  „[p]otreba  po  zagotovitvi  enakosti  orožij  pri 
sodišču [...] ne utemeljuje le varstva dokumentov, ki so izdelani zgolj za posamezni spor, 
kot so vloge, temveč tudi dokumentov, katerih razkritje bi lahko v okviru posameznega 
spora oslabilo zadevno enakost, ki izhaja iz pojma poštenega sojenja“14. 
Namen izjeme, ki se nanaša na varstvo sodnih postopkov, je zaščititi integriteto tekočih 
postopkov  in  zagotoviti  nemoten  potek  pravnega  postopka  ter  ohranjati  neodvisnost 
evropskih institucij pri njihovih stikih s Sodiščem evropske unije. V tem pogledu lahko 
Evropska  komisija,  čeprav  ni  podala  obrazloženega  mnenja  v  trimesečnem  roku  iz 
člena 259  Pogodbe  o  delovanju  Evropske  unije,  razmisli  o  vložitvi  predloga  za 
intervencijo v zadevi C-457/18 v skladu s členom 40 Statuta Sodišča Evropske unije.  
 
                                                 
13   Glede vsebine dokumentov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 glejte ustrezne opise v točki 2.2 zgoraj. 
14   Sodba  z  dne  15.  septembra 2016  v  zadevi  T-796/14,  Philip  Morris  Ltd  proti  Komisiji
ECLI:EU:T:2016:483, točka 88. 


Če bi se na tej stopnji zahtevani dokumenti razkrili javnosti, bi razkritje resno ogrozilo 
stališče Evropske komisije in posledično tudi integriteto tekočih sodnih postopkov.  
 
Zato menim, da je treba v tem trenutku ohraniti zaupnost vsebine dokumentov 1, 2 in 7 
ter delov  dokumentov 3, 5 in  6, ki  vsebujejo  pravna mnenja, upoštevna za postopek, ki 
teče pred Sodiščem15. Poleg tega morajo biti deli dokumentov 2, 3, 4, 5, 6 ter dokument 
8, ki se nanašajo na mnenja in informacije, ki sta jih v zvezi s sporom poslali Slovenija 
ali  Hrvaška,  zaščiteni  na  podlagi  sodne  prakse  o  nemotenem  poteku  sodnih  razprav  in 
enakosti orožij v tekočih sodnih postopkih.  
 
3. 
ZAVRNITEV DELNEGA DOSTOPA 
V  skladu  s  členom 4(6)  Uredbe  št. 1049/2001  sem  proučil  možnost  odobritve  delnega 
dostopa  do  zahtevanih  dokumentov.  Vendar,  kot  je  navedlo  Sodišče16,  kadar  se  na 
zahtevane  dokumente  nanaša  splošna  domneva  o  nerazkritju,  za  takšne  dokumente  ne 
velja obveznost razkritja njihove vsebine v celoti ali v delu.  
Zato delni dostop ni mogoč, saj so zahtevani dokumenti v celoti zajeti z navajano izjemo 
iz tretje alinee člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001 v zvezi s pravico do dostopa javnosti.  
4. 
NEOBSTOJ PREVLADUJOČEGA JAVNEGA INTERESA ZA RAZKRITJE 
Izjema, določena v členu 4(2) Uredbe št. 1049/2001, se mora opustiti, če prevlada javni 
interes  za  razkritje  dokumenta.  Takšen  interes  mora  biti  javen  in  mora  prevladati  nad 
škodo, ki bi jo povzročilo razkritje, kar v tem primeru pomeni, da mora prevladati nad 
interesi,  ki  so  zaščiteni  na  podlagi  tretje  alinee  člena  4(2)  in  druge  alinee  člena  4(2) 
Uredbe št. 1049/2001. 
 
V  vaših  potrdilnih  prošnjah  se  sklicujete  na  interes  medijev  in  ljudi  v  Sloveniji,  da  se 
seznanijo  z  razlogi,  na  katerih  temeljijo  notranji  dokumenti  Evropske  komisije.  Med 
drugim  navajate  naknadni  zakonodajni  referendum  o  arbitražnem  sporazumu  med 
Slovenijo in Hrvaško, ki je potekal 6. junija 2010 in ki po vašem mnenju dokazuje, kako 
pomembno – v najširšem smislu – je to vprašanje za slovensko javnost. 
V skladu s sodno prakso Sodišča splošne trditve, kot  je ta, da imajo državljani  pravico 
biti  obveščeni,  ne  morejo  dokazati  obstoja  prevladujočega  javnega  interesa17.  S  takimi 
splošnimi trditvami zato ni mogoče dokazati, da sta načeli preglednosti in demokracije v 
obravnavani  zadevi  posebej  pomembni,  zaradi  česar  bi  lahko  prevladali  nad  razlogi  za 
zavrnitev celovitega razkritja spornih dokumentov.  
Na  podlagi  elementov,  ki  jih  imam  na  voljo,  tudi  nisem  mogel  ugotoviti  obstoja 
nobenega prevladujočega javnega interesa za razkritje zadevnih dokumentov.  
                                                 
15    Sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016 v zadevi T-796/14, navedena zgoraj, točka 97.  
16   Sodba  Sodišča  z  dne  28. junija 2012  v  zadevi  C-404/10 P,  Komisija  proti  Éditions  Odile  Jacob
ECLI:EU:C:2012:393, točka 133. 
17   Sodba z dne 16. julija 2015 v zadevi C-612/13 P, ClientEarth proti Komisiji, ECLI: EU:C:2015:486, 
točki 91 in 93. 



 
Menim,  da  v  tem  posebnem  primeru  javnemu  interesu  bolje  služi  zaščita  ozračja 
vzajemnega zaupanja med Evropsko komisijo in državama članicama, ki  sta vpleteni  v 
postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti in sodni postopek. 
 
Zato  menim,  da  v  tem  primeru  ni  prevladujočega  javnega  interesa,  ki  bi  prevladal  nad 
javnim  interesom  varstva  sodnih  postopkov  in  pravnih  nasvetov  ter  namena  preiskav, 
zaščitenim z drugo in tretjo alineo člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001. 
5. 
PRAVNA SREDSTVA 
Na  koncu  vas  seznanjam  s  pravnimi  sredstvi,  ki  so  na  voljo  v  zvezi  s  tem  sklepom. 
Začnete lahko postopek  pred Splošnim sodiščem  ali pa vložite pritožbo pri  Evropskem 
varuhu  človekovih  pravic  pod  pogoji,  določenimi  v  členu  263  oziroma  členu  228 
Pogodbe o delovanju Evropske unije. 
S spoštovanjem, 
Za Evropsko komisijo 
Martin SELMAYR, 
Generalni sekretar 

 
10